Podjetništvo (B)

Obmejna območja se zaradi različnih razlogov soočajo z razvojnim zaostankom na mnogih področjih. Med poglavitnimi vzroki so slabša prometna dostopnost, razpršena poselitev, težave pri vzdrževanju in razvijanju infrastrukture ter strožje zahteve pri varstvu okolja. To ima negativne posledice na raven življenjskih razmer za prebivalstvo, kar prispeva k naraščajočemu številu dnevnih migracij in pospešenemu praznjenju prostora. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. l. RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) določa, da so obmejna problemska območja prednostna območja vseh razvojnih politik. V okviru skladovih spodbud bodo projekti iz obmejnih problemskih območij bodisi prejeli dodatne točke in imeli boljše posojilne pogoje bodisi bodo spodbude namenjene izključno projektom, ki se izvajajo na obmejnem problemskem območju. Poleg obmejnih območij bo Sklad prednostno spodbujal tudi projekte v zavarovanih območji, saj so le- ta zaščitena s predpisi, ki so strožji kot v drugih območjih, omogočajo pa ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostni razvoj turizma, ohranjanje naravne ter kulturne dediščine, ohranjanje poseljenosti in ustrezne kakovosti življenja prebivalcem z razvojem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, kar je skladno s Skladovo poslovno politiko..

Skladove spodbude bodo prednostno namenjene MSP, pri čemer se za opredelitev velikosti uporablja določbe iz Priloge I Uredbe EK št. 651/2014 (GBER). MSP predstavljajo osrednji del evropskega gospodarstva, saj približno 95 % vseh evropskih podjetij spada v skupino MSP. V Sloveniji pa je ta odstotek še višji, saj pri nas to skupino predstavlja več kot 99 % vseh podjetij. MSP v primerjavi z velikimi podjetji beležijo bistveno nižje prihodke iz izvoza, imajo manj hčerinskih družb ali poslovnih partnerjev v tujini, srečujejo se z večjo konkurenco na svojih trgih, manj imajo prihodkov iz naslova novih produktov, težave imajo s financiranjem, usposobljenim kadrom, soočajo se s pomanjkanjem povpraševanja ali s spremembo povpraševanja, manj imajo sistemov za učinkovito rabo energije, manj so inovativni in zelo so odvisni od regionalnega trga dela. Epidemija jih je bistveno bolj prizadela kot velika podjetja.

V okviru navedenih vsebin bo Sklad (so)financiral naslednje upravičene stroške:
• investicije v nepremičnine (npr. nakup poslovnih zgradb/drugih poslovnih prostorov s pripadajočimi zemljišči, gradnja/adaptacija poslovnih zgradb/drugih poslovnih prostorov, urejanje poslovnih zemljišč),
• oprema in druga opredmetena sredstva (npr. oprema, delovni stroji),
• neopredmetena sredstva (npr. programska oprema, patenti, licence, blagovne znamke),
• stroški obratnih sredstev (npr. administrativni strošek, strošek materiala, strošek zunanjih izvajalcev, stroški dela in drugi operativni stroški) in
• odobrena, neizplačana evropska in/ali nacionalna sredstva v skladu z izdanim sklepom, odločbo oz. sklenjeno pogodbo o sofinanciranju odobrenega projekta, v kolikor je le-ta podlaga za vložitev zahtevka.

Cilji spodbud Sklada bodo prednostno usmerjeni v projekte:
• v trajnostno, krožno, digitalno preobrazbo MSP in velikih podjetij, s poudarkom na razvoju manj razvitih območij,
• v razvoj in delovanje socialnih podjetij in zadružništva,
• v razvoj slovenske predelovalne industrije s ciljem povečanja rabe obnovljivih virov energije, povečanja snovne in energetske učinkovitosti,
• v razvoj slovenske živilske industrije (strategija od vil do vilic, krožno gospodarstvo, zdrava prehrana),
• v razvoj trajnostnega turizma, vključno s kulturno dediščino in
• v premostitveno financiranje za izvedbo razvojnih projektov.

Sklad posojila delno financira iz zadolžitve pri Evropski investicijski banki (v nadaljevanju: EIB). EIB je finančna institucija Evropske unije, ustanovljena  z  Rimsko  pogodbo  leta  1958.  EIB sodeluje z  lokalnimi finančnimi institucijami pri financiranju naložbenih  programov, ki so  del ciljev  Evropske unije. Slovenski regionalno razvojni sklad v sodelovanju z EIB, upravičencem omogoča finančno prednost, ki je izražena v obrestni meri.